Daljnega leta 1921 sta France Rebernik in Ivan Brunčič začela s skupno slikopleskarsko delavnico pisati zgodovino družinske dejavnosti Rebernik, ker slikopleskarstvo Rebernik neprekinjeno deluje že od tedanjega časa.
Leta 1925 sta se Rebernik in Brunčič razšla in vsak zase nadaljevala z slikopleskarsko dejavnostjo. France Rebernik je že v tistih časih v sezoni zaposloval do 50 pomočnikov, ki so opravljali dela tudi izven Slovenije. France se lahko pohvali tudi z dolgoletnim sodelovanjem s priznanim slovenskim arhitektom Plečnikom na večih objektih v Ljubljani, od katere je tudi leta 1934 prejel mestno zahvalnico. France je opravljal slikopleskarska dela za skoraj vse ljubljanske bolnišnice, Šlajmarjev dom, za izvedbo Bolgarske ambasade. V takratni Kraljevini Jugoslaviji pa je dobil tudi posebno priznanje Bolgarskega kraljevega dvora in pa visoko strokovno priznanje Mednarodnega obrtnega združenja v Bruslju.
Tudi sin Franceta Rebernika, Branko, se je izučil za slikopleskarja in sicer pri takrat prav tako spoštovanem mojstru Černetu. Po končani vajenški dobi in opravljenem mojstrskem izpitu je delal kot pomočnik pri svojem očetu, dokler ni bil po italijanski okupaciji zaprt in poslan v koncentracijsko taborišče. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano, vendar je bil do konca vojne več zaprt kot pa na prostosti. Po vojni je za kratek čas svoj poklic zamenjal s politiko, vendar se je že leta 1948 vrnil med obrtnike in odprl svojo obrtniško delavnico. Po vojni je bila potreba po naši stroki velika, saj se je veliko gradilo in pa obnavljalo. Ker sta bili dve obrti in s tem večje število pomočnikov, sta se oče in sin lahko potegovala za obsežnejša dela na prostoru celotne bivše skupne države. Dolga leta sta bila glavna izvajalca slikopleskarskih del na protokolarnih in reprezentančnih objektih. Tem objektom lahko dodamo tudi ogromno objektov v Stari Ljubljani, od ljubljanske Opere in Drame in pa »starega peglezna« do velikega števila privatnih hiš in pa starih stavb na tem področju Ljubljane.
Branko je v SFRJ razvil eno najmočnejših obrtnih delavnic, saj je zaposloval najprej sam, potem pa z ženo Vladimiro, ki je leta 1968 odprla svojo obrt, vedno največje možno število delavcev, ki jih je dopuščal takratni Jugoslovanski zakon.
Ne glede na tako imenovane železne čase so vse tri obrti v takratnem jugoslovanskem prostoru delovale ves čas zelo aktivno, vse do upokojitve Franceta Rebernika leta 1974 in do smrti Branka Rebernika leta 1982, ko je Brankovo obrt prevzel njegov sin Franjo (Aco).
Sin Aco je po očetovi smrti nadaljeval z nadgradnjo obrti, saj so se v času od leta 1982 naprej izvajala dela na večini zgoraj omenjenih objektov, vključil pa je tudi vzdrževalna in sanacijska dela za Krko, Novo Mesto (tudi sanacija streh z novimi materiali, sanacija proizvodnih in skladiščnih prostorov itd). Novogradje v času od 1982 do 1993 so bile dokončanje poslovnega objekta Slovenijales, Poslovna stavba Ajdovščina (SKB BANKA, Metalka), olimpijsko naselje Sarajevo, vsa zaključna dela na objektu World Trade Center Budimpešta, sanacija vseh izparjevalnikov TE Tuzla, reprezentančna vila Smelta na Bledu, poslovna stavba Smelta v Ljubljani, obnove SNG Drama,….
Leta 1983 se je ekipi pridružila tudi žena Franje, Maja, ki jo je vodila vse do leta 2001, ko je njeno obrt prevzel sin Gašper, torej 4. generacija slikopleskarjev v družini Rebernik, ki obrt vodi še danes.
S ponosom lahko zremo na prehojeno pot, saj so reference družinskega podjetja zelo velike, pa naj jih naštejemo le nekaj.
V času od ustanovitve podjetja leta 1921 pa do danes, so bila izvedena vzdrževalna in adaptacijska slikopleskarska dela na objektih kot so: Rezidenca Tita na Brionih (Vanga) in ostali objekti na otočju, Grad Brdo, Vila Bled, Grad Strmol, Vila Podrožnik, Izvršni svet SRS, Skupščina SRS, stavba RSNZ, hotelsko naselje v Makarski, vila Dedinje, Maršalovo letovišče Karadjordjevo, stadion Poljud v Splitu, Hoteli na otokih Hvar, Brač, Krk …., novogradnje za podjetja Tehnika, Slovenija ceste, poslovni stavbi Slovenijales, Stanovansko naselje Kamnik, stanovanjsko naselje Grbina v Ljubljani, stanovanjsko naselje Lavrica, stanovanjsko naselje Kranj, Casino Perla v Novi Gorici, Hotel Lev, Hotel Jezero in Zlatorog v Bohinju, Hrvaška ambasada v Ljubljani, Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije,….
Nemogoče je naštevati objekte, kjer so bila izvedena dela privatnim naročnikom, saj je število fasad, adaptacij v stari Ljubljani, privatnih hiš in stanovanj preveč, da bi lahko našteli prav vse…
Vedno je bilo prioritetno vodilo zadovoljstvo naročnikov, nova tehnologija in novi materiali. Vedno smo sodelovali z vsemi domačimi proizvajalci materialov (Jub, Helios, Color, Belinka), kot tudi z veliko večino tujih proizvajalcev, ki so prisotni na našem trgu, vedno pa po željah naših strank.
Vse generacije so sledile novostim na zunanjih trgih in vedno med prvimi na področje bivše skupne države prinesle kvalitetne in modne novosti v tej branži, vzgojile veliko število kvalificiranih delavcev, kar želimo nadaljevati tudi v prihodnosti z ustanovitvijo ‘vajenške’ šole v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije.